Deležnik in deležje sta (poenostavljeno rečeno) obliki glagola, ki se obnašata kot pridevnik oziroma prislov.

Po deležniku se vprašamo tako kot po pridevniku (npr. Kateri? Igrajoč).
Po deležju se vprašamo tako kot po prislovu (npr. Kako? Igraje.)

Deležnik in deležje sta neosebni glagolski obliki (ne moremo jima določiti osebe), spadata pa v "družbo":

• nedoločnika (npr. igrati),
• namenilnika (npr. igrat) in
• glagolnika (npr. igranje)

Umestitev deležnika in deležja v besedne vrste lahko preverite v našem miselnem vzorcu besednih vrst.

Glagolnik je (poenostavljeno rečeno) oblika glagola, ki se obnaša kot samostalnik.

Glagolnik (npr. igranje) je neosebna glagolska oblika (ne moremo mu določiti osebe), spada pa v "družbo":

• nedoločnika (npr. igrati),
• namenilnika (npr. igrat),
• deležnika (npr. igrajoč) in
• deležja (npr. igraje).
  
  

Umestitev glagolnika v besedne vrste lahko preverite v našem miselnem vzorcu besednih vrst.

Zaenkrat samo miselni vzorci. S povezavami med njimi se poigramo enkrat drugič ;)

Le na hitro ponovimo: poznamo 9 besednih vrst, ki jih delimo v dve skupini:

Predmetnopomenske besedne vrste

* nekatere (manj uporabljane) podvrste manjkajo; če jih nujno potrebujete, si dopolnite miselni vzorec s pomočjo zvezka, učbenika ali spleta. Je pa včasih bolje poznati kakšno manj, pa tiste glavne toliko bolje. Tudi naš spomin je omejen, tako kot npr. kapaciteta spominskega ključka, tako da ga izkoristimo karseda optimalno ;)

Če se malo poigramo z matematičnimi znaki, lahko rečemo:

Velikost povedi >= velikost stavka

Po drugi strani pa velja:

Število povedi v besedilu <= številu stavkov v besedilu

Z mislimi ostanimo še malo pri matematiki. Če upoštevamo, da je "​⊆" znak za podmnožico, lahko celotno skladnjo zapišemo z naslednjo "enačbo":

beseda (vsaki lahko določimo besedno vrsto)  ⊆ stavčni člen ⊆ stavek ⊆ poved