Deležnik in deležje sta (poenostavljeno rečeno) obliki glagola, ki se obnašata kot pridevnik oziroma prislov.

Po deležniku se vprašamo tako kot po pridevniku (npr. Kateri? Igrajoč).
Po deležju se vprašamo tako kot po prislovu (npr. Kako? Igraje.)

Deležnik in deležje sta neosebni glagolski obliki (ne moremo jima določiti osebe), spadata pa v "družbo":

• nedoločnika (npr. igrati),
• namenilnika (npr. igrat) in
• glagolnika (npr. igranje)

Umestitev deležnika in deležja v besedne vrste lahko preverite v našem miselnem vzorcu besednih vrst.

Glagolnik je (poenostavljeno rečeno) oblika glagola, ki se obnaša kot samostalnik.

Glagolnik (npr. igranje) je neosebna glagolska oblika (ne moremo mu določiti osebe), spada pa v "družbo":

• nedoločnika (npr. igrati),
• namenilnika (npr. igrat),
• deležnika (npr. igrajoč) in
• deležja (npr. igraje).
  
  

Umestitev glagolnika v besedne vrste lahko preverite v našem miselnem vzorcu besednih vrst.

Zaenkrat samo miselni vzorci. S povezavami med njimi se poigramo enkrat drugič ;)

Le na hitro ponovimo: poznamo 9 besednih vrst, ki jih delimo v dve skupini:

Predmetnopomenske besedne vrste

* nekatere (manj uporabljane) podvrste manjkajo; če jih nujno potrebujete, si dopolnite miselni vzorec s pomočjo zvezka, učbenika ali spleta. Je pa včasih bolje poznati kakšno manj, pa tiste glavne toliko bolje. Tudi naš spomin je omejen, tako kot npr. kapaciteta spominskega ključka, tako da ga izkoristimo karseda optimalno ;)

Ne bomo govorili o treh pojmih, ampak o enem, saj vsi trije zgoraj omenjeni pojmi pomenijo - isto:)

Književnih del je "na tone" in pri pouku slovenščine je potrebno vsako od njih umestiti v strukture, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. Upamo, da vam bo tole vsaj malo v pomoč;)

Po izvoru je književnost:

• ljudska oz. "ljudsko slovstvo" (avtorji neznani; do sredine 18. stoletja in med 2. svetovno vojno se ni zapisovala)
• umetna (avtorji znani)

Glede na namen so književna dela:

• umetnostna (avtor se z jezikom umetniško izraža, prisotna so čustva) [npr. pravljica, balada, ljubezenska pesem,...]
• neumetnostna (avtor z jezikom zgolj podaja dejstva o resničnem svetu in življenju na njem, brez čustev) [npr. časopisni članek, vremenska napoved, razlaga snovi v učbeniku,...]

V nadaljevanju se posvetimo umetnostnim besedilom.

Glede na zgradbo (strukturo) so umetnostna dela razdeljena na:

• pesništvo oz. poezija (kitice)
• pripovedništvo oz. proza (običajno besedilo)
• dramatika (v obliki A: .... B: ... A: .... B: .... + opis dogajanja na odru)

Zvrsti umetnostnih del so:

• lirika (izpoved) [zgradba=večinoma poezija, lahko tudi proza]
• epika (pripoved) [zgradba=večinoma proza, lahko tudi poezija]
• dramatika (mešanica zgornjih dveh)

Znotraj vsake zvrsti obstaja večje število vrst:

• lirika: balada, oda, romanca, sonet,...
• epika: roman, basen, povest, pravljica,...
• dramatika: komedija, tragedija, drama,...

Vsak jezik v grobem delimo na besedišče in slovnico. Besedišče predstavlja, kot že ime pove, besede ki jih uporabljamo pri izražanju (pisanju, govorjenju, petju), slovnica pa so pravila, kako te besede med seboj povezati, jih pregibati, združevati, dodati ločila in podobno. Eno brez drugega ne more obstajati, se pa v praksi vedno večji poudarek namenja besedišču, nekateri pravijo celo, da dobro poznavanje besedišča predstavlja tudi do 90% znanja jezika. Bi se kar strinjali z njimi, saj nam tudi npr. pri kuhanju poznavanje 100 receptov nič ne koristi, če nimamo dati kaj v lonec, pa tudi najnovejša navigacija ne, če je v avtu posoda za gorivo prazna.

Besedišče krepimo predvsem z branjem, pa tudi s poslušanjem (predvsem v obdobju, ko še ne znamo brati). Glavni poudarek v šoli je seveda na branju, zato je tudi pouk slovenščine razdeljen na književnost in slovnico, gledanje filmov in gledaliških iger ter poslušanje glasbe pa izvajamo predvsem v prostem času. Slovnico se je pa treba enostavno naučiti, drugače ne gre:)

Za primerjavo: tudi pri angleškem jeziku se največ ukvarjamo z besediščem (ang. vocabulary) ter slovnico (ang. grammar). In tudi tam vam poznavanje vseh pravil slovnice ne pomaga kaj dosti, če ne poznate dovolj besed, da bi razumeli, kaj naloga od vas zahteva. 

Če se malo poigramo z matematičnimi znaki, lahko rečemo:

Velikost povedi >= velikost stavka

Po drugi strani pa velja:

Število povedi v besedilu <= številu stavkov v besedilu

Z mislimi ostanimo še malo pri matematiki. Če upoštevamo, da je "​⊆" znak za podmnožico, lahko celotno skladnjo zapišemo z naslednjo "enačbo":

beseda (vsaki lahko določimo besedno vrsto)  ⊆ stavčni člen ⊆ stavek ⊆ poved