Sistematika pri učenju geografije

Učenje geografije zna biti kar naporno, če za to nimamo nekega sistema, predvsem ko se snov začne kopičiti.

O čem govoriti, če smo vprašani pred tablo o nekem geografskem področju, npr. o:

• regiji (področje s podobnimi geografskimi, podnebnimi, kulturnimi, gospodarskimi ali zgodovinskimi značilnostmi, npr. Srednja Evropa, Balkanski polotok, Skandinavija)
• državi (neodvisna politična enota s suverenimi mejami in vladnim sistemom, npr. Slovenija, Nemčija, Brazilija)
• naravnem območju (večja enota s posebnimi geografskimi značilnostmi, ki se lahko razteza preko več držav, npr. Julijske alpe, Panonska nižina ...)
• pokrajini (manjša enota znotraj države s posebnimi geografskimi, kulturnimi ali zgodovinskimi značilnostmi, npr. Primorska, Bavarska ...)
• mestu (središče z gosto poseljenim prebivalstvom in gospodarsko ter kulturno dejavnostjo, na primer Ljubljana, Tokio, New York)

Če povemo vsaj nekaj od spodaj naštetih točk, ne moremo "zgrešiti", vsekakor pa imejmo pri sebi vedno tudi zemljevid, na katerem kažemo tisto, o čemer govorimo:

• Geografska lega
  • lokacija na celini / v državi (npr. Srednja Evropa leži med Zahodno in Vzhodno Evropo)
  • sosednje regije / države / pokrajine
  • politične meje (če govorimo o državi) oziroma obseg držav (če govorimo o regiji ali naravnem območju)
  • naravne meje (gorstva, reke, morja ...)
• Podnebje
  • glavni tip podnebja (npr. zmerno toplo, celinsko, sredozemsko)
  • letne temperature in značilnosti poletja in zime
  • padavine (količina, sezonske razlike, vpliv na gospodarske dejavnosti)
• Naravne značilnosti in viri
  • pomembne naravne enote (npr. Alpe, Panonska nižina)
  • relief in zgradba kamenin (nižine, gorstva, doline)
  • glavni naravni viri (npr. rodovitna tla, rudnine, les, vodni viri)
  • vpliv naravnih značilnosti na gospodarstvo in poselitev (npr. kmetijstvo v nižinah)
• Gospodarstvo
  • ključne gospodarske dejavnosti (npr. industrija, kmetijstvo, turizem)
  • glavni gospodarski proizvodi (npr. žita, vino, avtomobili)
  • povezave z drugimi regijami ali državami (trgovina, izvoz)
  • značilnosti razvoja (npr. bolj razvita zahodna regija zaradi industrije)
• Zgodovinski vplivi
  • Izoblikovanje naravnih območij (npr. nastanek Alp, nižin, kraških jam ...)
  • pomembni zgodovinski dogodki (npr. vpliv kolonializma, svetovnih vojn, sprememb meja)
  • pretekli politični sistemi in njihovi vplivi (npr. socializem v Vzhodni Evropi)
  • vpliv zgodovine na gospodarstvo (npr. gospodarska moč Zahodne Evrope zaradi industrijalizacije)
• Družbena in kulturna sestava
  • jeziki in jezikovne skupine (npr. slovanski, germanski, romanski jeziki)
  • religija in verska sestava (npr. katolištvo, pravoslavje, protestantizem, islam)
  • kulturna dediščina, običaji in tradicije (npr. prazniki, arhitektura, umetnost)
  • etnične skupine in kulturna raznolikost (npr. manjšine, tradicionalna oblačila, jedi)
• Poselitev in demografija
  • gostota prebivalstva (npr. gosto poseljene nižine, redko poseljene gore)
  • glavna mesta in urbana središča (npr. Berlin, Praga, Varšava), če govorimo o mestu, lahko naštejemo dele mesta
  • struktura prebivalstva (starost, izobrazba, delovna aktivnost, naravni prirastek)
  • razvoj infrastrukture in prometne povezave (avtoceste, železnice, letališča)

​Omenjene kategorije lahko uporabimo tudi za primerjanje geografskih področij med seboj (kaj je enako in kaj različno).