1D: molekulska formula
1D: racionalna formula
Poenostavljeni zapis strukturne formule imenujemo racionalna formula. Pri tej formuli zapišemo vodikove atome zraven ogljikovega atoma, na katerega so vezani, in koliko jih je.
0 Comments
Ionska vez: elektrostatsko se privlačijo pozitivno in negativno nabiti ioni kovin (oddajo elektrone atomom nekovin, zato imajo + naboj) & nekovin (sprejmejo elektrone od atomov kovin, zato imajo - naboj).
Polarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh različnih atomov nekovin. Različna atoma imata tudi različno elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov ne privlačita elektronov enako močno, se elektronski pari nahajajo bližje jedru atoma, ki je bolj elektronegativen.
Nepolarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh enakih atomov nekovin. Enaka atoma imata enako elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov privlačita elektrone enako močno, se elektronski pari nahajajo na sredini med jedroma obeh atomov.
Kovinska vez: povezava dveh atomov kovin. Fizikalna sprememba: Ne pride do nastanka neke nove snovi, obstoječa snov pa se kemijsko ne spremeni. (njena kemijska formula ostane enaka) Pri taki spremembi ni reaktantov in produktov. Primeri: mešanje, razredčevanje, sprememba agregatnega stanja
Kemijska sprememba: nastane nova snov. Vezi med atomi in molekulami se prekinejo in nastanejo nove. Primeri: gorenje, fotosinteza Pri sintezi se več (enostavnih) snovi združi v en zapletenejši produkt.
Pri analizi ena (kompleksna) snov razpade v več enostavnejših spojin. Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po izmenjavi snovi poznamo še:
Eksotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se sprošča (primer: gorenje - toplota gre v okolico, ki ji naraste temperatura - energija produktov je nižja od energije reaktantov ); asociacija: ekskurzija - gremo ven...
Endotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se porablja (primeri: fotosinteza/uparevanje vode - toploto je potrebno dovajati, zato se temperatura okolice zniža - energija produktov je višja od energije reaktantov); Energija se sicer lahko sprošča/porablja v obliki toplote, svetlobe, elektrike..., poznamo še kemično energijo (je vezana in se sprošča ob kemičnih reakcijah) ter jedrsko energijo (se sprošča ob cepitvi ali zlivanju atomskih jeder) Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po spremembi notranje energije poznamo še:
Izotopi pripadajo istemu kemijskemu elementu, zanje pa je značilno, da imajo:
Atom je električno nevtralen. Ima enako število protonov in elektronov.
Ion ima lahko
Naboj iona označimo z zapisom zgoraj desno ob simbolu elementa:
Stabilnost - vse lupine (vključno z valenčno) so zapolnjene z elektroni
Električna nevtralnost - identično število protonov in elektronov Žlahtni plini imajo obe zgoraj opisani lastnosti. Pozor! Ne mešajmo imena in simbola kemijskega elementa! Primer: Vodik - ime H - simbol Seznam pomembnih parametrov kemijskega elementa: Vrstno (atomsko) število (Z) - število protonov v atomskem jedru (tudi zaporedna številka elementa) Masno število (A) - število protonov+nevtronov v atomskem jedru N - število nevtronov atomskem jedru Velja enačba: A=Z+N Označevanje:
Pozor! Masno število ni isto kot relativna atomska masa! Masno število ni navedeno v periodnem sistemu! e - število elektronov atoma Velja enačba: e=Z (atom kot celota je električno nevtralen) Elektroni se nahajajo v elektronski lupini. Maksimalno število elektronov v posamični lupini je:
Valenčna lupina - zunanja, zadnja lupina, običajno ni polna, določa kemijske lastnosti elementa Število valenčnih eletronov - število elektronov v valenčni lupini |