Če želimo vstaviti pravilno manjkajočo besedo, moramo najprej ugotoviti, za katero vrsto besede gre. To najlažje ugotovimo tako, da najprej določimo vrsto prisotnim besedam (znanje o stavčnih členih in besednih vrstah lahko osvežite tule) in na podlagi tega sklepamo na vrsto manjkajoče besede.
Pomagate pa si lahko tudi z naslednjimi primeri:
0 Comments
Present simple:
Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She plays tennis every weekend on the tennis court":
Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:
Past simple: Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She played tennis yesterday on the tennis court":
Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:
Tokrat za spremembo v angleščini:)
Tako kot pri slovenskem jeziku, tudi angleške povedi lahko razčlenjujemo na dva načina:
My oldest son likes to read old mystery books in the bed before sleep. Razdelimo poved najprej na stavčne člene:
Za stavčne člene je značilno, da se po vsakem od njih lahko vprašamo. V našem primeru je to:
Kot vidimo, so stavčni členi običajno sestavljeni iz več besed (lahko sicer tudi samo iz ene), medtem ko besedno vrsto vedno določamo vsaki besedi posebej. Tudi v našem primeru je vsak stavčni člen sestavljen iz več besednih vrst:
Ustavimo se nekoliko še pri prislovnemu določilu ter prislovu. Prvi spada med stavčne člene, drugi med besedne vrste. Prislov ni del prislovnega določila, ampak se pojavlja drugje v stavku. Prislovno določilo (ang. Adverbial phrase) je običajno na koncu stavka, medtem ko je prislov (ang. Adverb) največkrat pred glagolom oz. pred pridevnikom. V naslednjem stavku je prislov tako pred glagolom kot pred pridevnikom: My oldest son often reads very old mystery books. "Was" se uporablja v ednini, "were" pa v množini.
Asociacija: "W" je sestavljen iz dveh V-jev. Eden naj pomeni ednino, drugi pa množino. Dvojine pa angleščina tako ali tako nima:) |