Otroci in tehnologija: je vlak za zmernost res že zamujen?

Nekateri pravijo, da je vlak za zmernost že odpeljal. Da smo zamudili priložnost, da bi otroke naučili uravnotežene rabe tehnologije in da nam zdaj preostane le še prepoved.

Jaz še vedno upam, da ni tako. Prav zmernost je tisto, kar nas uči odgovornega ravnanja, presoje, uravnoteženosti. Če smo se kot družba česa naučili, je to, da skrajnosti pogosto vodijo v nove težave.

Zmernost je še vedno moč doseči z vodenjem, razlago, postavljanjem meja in hkrati grajenjem zaupanja. Tako kot otroka učimo prečkati cesto ali uporabljati kuhinjske pripomočke, ga lahko naučimo tudi uporabe tehnologije. In to na način, ki spodbuja razumevanje, ne zasvojenosti.
​
Seveda otroci potrebujejo čas brez zaslonov, dolgčas, gibanje in igro. A prav tako potrebujejo tudi vodeno izkušnjo iz sveta tehnologije, – da bodo znali razločiti med orodjem in pastjo.

Če bomo otroke le varovali pred tehnologijo, ne bodo pripravljeni. Če jih bomo učili z zgledom in razumevanjem, jih bo težko zavesti.
​
Zato menim:

• da ni treba prepovedati vsega, ampak otroke naučiti kako, zakaj in kdaj uporabljati tehnologijo;
• da ni treba izbirati med “nič” in “vse”, ampak iskati zmerno, smiselno sredino;
• da bomo kot starši in učitelji uspešni takrat, ko bomo znali ne zgolj reči “ne”, ampak tudi pokazati kako "da”.