Slovarček pojmov postopnega poučevanja

Tale slovarček je pa za učitelje in inštruktorje, tudi starše, če se boste poglobili v zadevo. ;) V njem so predstavljeni glavni pojmi postopnega poučevanja, s katerim želimo kar najbolj zmanjšati t.i. kognitivno obremenitev in povečati učinkovitost razumevanja šolske snovi.

Kognitivna  obremenitev »po domače« pomeni napor naših možganov, ki je potreben, da nekaj razumemo ali si zapomnimo oziroma količina informacij, ki jih moramo naenkrat predelati v glavi. Če je teh preveč ali so preveč zapletene, se hitro utrudimo in ne moremo več učinkovito razmišljati ali se učiti.

vodeni primeri (worked examples) ... rešene naloge, ki učencu prikazujejo celoten postopek reševanja  problema. Vodenje (scaffolding) je lahko v obliki namigov, delnih rešitev, vodenja skozi problem ali drugih učnih pripomočkov. S tem učencu pomagamo razumeti, kako reševati podobne naloge. Namenjeni so predvsem začetnikom, saj omogočajo, da se učenec osredotoči na razumevanje postopka in se ne obremenjuje s samostojnim reševanjem, s čimer se opazno zmanjša kognitivna obremenitev. Količino pomoči sčasoma zmanjšujemo, s čimer učenec postopoma prevzema večjo odgovornost za reševanje nalog, kar vodi do večje samostojnosti pri učenju (faded examples). 

​problemske niti (problem strings) ... serija povezanih problemov, ki jih učenec rešuje zaporedoma, pri čemer vsak naslednji problem nadgrajuje znanje iz prejšnjega. Na ta način spodbujamo učenca k samostojni uporabi in utrjevanju strategij za reševanje problemov.

naloge z dopolnjevanjem (completion tasks) ... delno rešene naloge, ki jih je potrebno dopolniti z manjkajočimi besedami ali deli postopkov. Zasnovane so tako, da omogočajo prehod od vodenega učenja k samostojnemu delu, saj od učenca zahtevajo aktivno sodelovanje pri dopolnjevanju manjkajočih korakov ali delov rešitve. Različica takih nalog so naloge z manjkajočimi besedami (cloze tasks), pri katerih je iz besedila izpuščeno nekaj besed ali delov besed, ki jih mora učenec dopolniti glede na kontekst. Te se najpogosteje uporabljajo pri učenju jezikov za preverjanje razumevanja konteksta, v nižjih razredih osnovne šole pa tudi pri drugih predmetih.

primeri s postopnim opuščanjem pomoči (faded examples) ... naloge, pri katerih postopno umikamo pomoč in sicer  »od začetka proti koncu« (forward fading) ali »od konca proti začetku« (backward fading). V prvem primeru učenec najprej rešuje nalogo brez razlage prvega koraka, nato brez razlage drugega koraka in tako naprej. V drugem primeru pa postopno umikamo razlage korakov v obratnem vrstnem redu.

Naloge z iskanjem napak (error detection tasks) ... rešeni primeri, ki vsebujejo namerne napake. Naloga učenca je, da te napake prepozna in jih popravi.  Na ta način spodbujamo kritično razmišljanje in pozornost do podrobnosti, kar krepi natančnost pri reševanju problemov.​

Reševanje problemov s samo-razlago (self-explanation tasks) ... metoda, pri kateri učenec s svojimi besedami razloži korake med reševanjem problema. Z zapisovanjem ali glasno razlago svojih misli učenci aktivno povezujejo novo znanje s predznanjem, kar poglablja razumevanje in spodbuja samorefleksijo. Pri tem lahko uporabljajo tudi elaborativno sklepanje, kjer si postavljajo vprašanja, kot so "Zakaj?" ali "Kako je to povezano z nečim, kar že vem?", da bi še bolj poglobili razumevanje.​

Viri: Inner Drive, Pam Harris, Dave Taylor, Northeastern